»V sodobni hiperprodukciji vizualnega, ob kateri se človeku zdi, da je podoba živa edinole takrat, ko je narejena na elektronskih zaslonih, če se venomer premika, blešči, utripa in na vse možne načine, tudi s pomočjo ravno tako kričavih zvokov in bolj ali manj nesmiselnih sloganov, agresivno opozarja nase, Gnamuševe slike zdijo kot samotarski relikti preteklosti.«

»Občutljive slike so večkrat naletele na nerazumevanje in tradicionalistično recepcijsko blokado (kot pove tudi sam), čeprav se je dejansko v iskrenem spoštovanju do vseh razsežnosti vidnega (in očesu nevidnega, a evidentno prisotnega) sveta, ki ga je vizualna umetnost sposobna ujeti v svoje dejavno polje, pomaknil do meja slikovnega učinkovanja 'absolutne' podobe. S suverenim vztrajanjem, ko se je odrekel slehernemu oportunizmu, izkazuje etično držo, ki domala nima primerjave v slovenski umetnosti.«

»Naslov razstave se je utrnil po zadnji katastrofalni povodnji, ki je opustošila Gnamušev atelje in vsaj v strokovnih krogih dobro znani zenovski vrt Gustava Gnamuša.«

»Obožujem to sliko.«

»Jaz imam pa ta aparat, ki dela dobre slike.' Napačno! Slike delaš ti.«

»Zagotovo to ne daje dobre slike.«

»Koloristična paleta je primer Klimtovega poznega dela.«

»Na tej sliki je gospodična, ki prikazuje mlado Ukrajino.«

»Ne vem, kje v tej sliki je prostor zame.«